O aktualnosti dela "Black square"
Pred kratkim sem zasledila dokumentarec o ruski moderni umetnosti, ki se je, seveda, dotaknil tudi verjetno najbolj kontroverzne slike 20. stoletja, katere avtor je suprematist, likovni teoretik ter politični vizionar Kazimir Malevič.
Black square / Črni kvadrat na belem polju (1915).
(slika prikazuje današnje stanje)
Zavajajoča preprostost dela laiku ne pove veliko, z nekaj predznanja pa postane očitna njegova dvojna genialnost. Prvi aspekt njegove bistroumnisti je njegova teoretična dovršenost, obenem pa gre po vsej verjetnosti za fenomenalno politično provokacijo, usmerjeno proti vladajoči caristični strukturi. Umetnost je namreč vedno odraz časa, v katerem je nastala.
In umetnost Maleviča govori o revoluciji, ki je tlela v srcu Rusije.
Toda najprej "schnelkurz" iz likovne teorije
Malevič je utemeljitelj sloga, imenovanega suprematizem, ki uporablja čiste ploskovite geometrijske oblike. Njegov namen je bilo ustvariti "supremacijo občutka".
Podobo oropa materije, s tem dejanjem pa sliko obenem obogati s potentnim sporočilom, ki je čisto in brez motečih faktorjev. Materialnost, dejanska fizična oblika sveta, je torej zanj nepomembna, pomembno je izbrati najčistejši nosilec sporočila. Bistvena je osvoboditev od materializma.
Dalje. Malevič - futurist, politični vizionar
Črni kvadrat na belem polju (prvi, original) je nastal leta 1915, torej dve leti pred Oktobrsko revolucijo. Takrat je, kot nam je znano iz srednješolske zgodovine, v Rusiji že nekaj časa pošteno pokalo.
Za občutek - vladavina Nikolaja II. se je že začela precej slabo - 26. maja 1896 je javno slovesnost na čast njegovemu kronanju je zaznamovala smrt skoraj 1400 ljudi, ki so bili poteptani med prerivanjem za hrano, približno 1300 je bilo ranjenih.
Zunaj carske palače je Rusijo namreč pestila lakota, ki je bojda povzročila smrt več kot milijona prebivalcev. S tem dejstvom je bil Malevič brez dvoma dobro seznanjen, saj je izhajal iz preproste družine, skromno življenje kmetov pa je pogost motiv v njegovi zgodnji umetnosti. Kasneje postane simpatizer revolucionarnega gibanja.
Car Nikolaj II. in njegova družina so medtem, varno odmaknjen od krute realnosti slehernika, užival v dekadentnem izobilju in naročali okrasna jajca slavnega draguljarja Fabergéja, simbol carskega tradicionalizma in razkošja. Pa še z Rasputinom so se bratili.
Na podlagi je mogoče sklepati, da podoba črnega kvadrata na sterilnem belem ozadju, očiščena barve, brez nesmiselne in zavajajoče dekoracije, odstira resnico o Rusiji v njegovem času. Črni kvadrat je simbol Rusije, izpraznjene in izžete. Je črna luknja, simbol konca, dekompozicije vsega, kar je bila realnost do tedaj. Je prolog za revolucijo - smrt vsega, absolutna praznina, ki daje prostor za nova rojstva, osvobojena spon preteklosti.
Citiram Kazimirja Maleviča: »Tovariši, vstanite, rešite se tiranije objektov.«
Precej aktualno, kajne?
Morda ste opazili, da tudi naša družba, torej vladavina izkoriščevalske potrošniške družbe, počasi, a vztrajno potuje v famozni črni kvadrat. O tem, kaj ni tako, kot bi moralo biti, sploh ne bom izgubljala besed.
Današnji čas potrebuje nove Maleviče, da se osvobodimo materije, ki nas je zasužnjila. S tem ciljam na vse nivoje našega obstoja. Potrebujemo platno, izpraznjeno vseh nebistvenih prvin, da nanj naslikamo novo, boljšo prihodnost in trdne vrednote.
Toda najprej moramo odkriti, kaj sploh je tisto »bistveno« – kot je pronicljivo ugotovil Kazimir Malevič.
Toliko v premislek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar